V veliki sejno sobi podjetja, kjer so se vsak dan oblikovali novi načrti in strategije, so se danes zbrali vsi zaposleni. In kaj je bil razlog? Predavanje na temo varnost pri delu. Večina je prišla z zdolgočasenimi vzdihi in naveličanimi izrazi na obrazu.
Takšna predavanja so se ponavljala vsako leto in nikoli niso bila zanimiva, niti prvič ne. Tudi tokrat je pred zbrane stopil nekdo drugačen, moški srednjih let z energičnim korakom, v delovni halji, s čelado pod roko in očali na nosu, ki so mu dali resen in iskriv pogled. Na hitro se je predstavil in nam povedal, zakaj varnost pri delu ni le protokol, ampak rešuje življenja. Sejna soba je utihnila, možakar je položil čelado na mizo in žepa potegnil majhen zarjavel žebelj in rekel, da je ta majhen žebelj razlog, da je skoraj izgubil roko ter dvignil svojo dlan. Videlo se je, da so trije njegovi prsti nekoliki krajši. Radovednost je narasla. Začel je pripovedovati zgodbo, kako je pred desetimi leti bil izkušen tehnik v veliki tovarni, kjer so stroji brnili noč in dan. Nekega večera, tik pred koncem izmene, je opazil, da je vijak padel v enega izmed strojev in je mislil, da ga bo lahko hitro izvlekel in ni izklopil stroja. V naslednjem trenutku pa je njegov svet postala samo še bolečina in kri. Stroj je potegnil roko vase in mu zmečkal tri prste. Zaposleni so ga poslušali skoraj brez diha. Nenadoma so bile vse varnostne nalepke, zaščitna oprema in pravila za varnost pri delu veliko pomembnejši kot prej. Možakar je nato prikazal še nekaj posnetkov in primerov delovnih nesreč, ki bi jih lahko preprečili z nekaj previdnosti. Varnost pri delu ni dolgočasna, je razlika med tem, da pridete domov k svoji družini ali pa tudi ne, je še dodal ob prikazovanju slik.
Ko je predavanje končal so zaposleni spontano zaploskali. Še nikoli do danes ni boben predavatelj na temo varnost pri delu požel aplavza.…
Read More